Numizmatično društvo DES se je odzvalo povabilu Filnatropije in za današnji osrednji dogodek festivala pripravilo razstavo s katero želijo prostovoljcem in mimoidočim na Prešernovem trgu v Ljubljani obuditi spomin na nekdajno slovensko valuto Tolar. V letošnjem letu namreč mineva prav 20 let od uvedbe prve valute samostojne Republike Slovenije.

Ker želijo člani numizmatičnega društva dodati svoj kamenček v bogat mozaik prostovoljstva, bodo poleg omenjene razstave in infirmiranja o zbirateljstvu za mimoidoče pripravili tudi informativno ocenjevanje numizmatičnih vrednosti. Dobrodošli na Prešernovem trgu in Tromostovju v Ljubljani med 14. in 19. uro v ponedeljek 23. maja 2011.

Slovenska filantropija v letošnjem letu, ki ga je Evropska komisija razglasila za evropsko leto prostovoljstva, pripravlja že 12. festival prostovoljstva. Dogodek pa z letošnjim letom tudi presega okvirje prostovoljstva mladostnikov.

Norveški kraljevi par, ki se je v Sloveniji mudil na povabilo predsednika Republike Slovenije Danila Türka in njegove soproge Barbare Miklič Türk, se je srečal tudi z ostalim državnim vrhom. V organizaciji šestdeset članske norveške gospodarske delegacije, ki je kralja spremljala, je v torek potekal Slovensko-norveški poslovni forum, na katerem sta Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Boštjan Žekš in državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Norveške Erik Lahnstein podpisala Memorandum o soglasju za izvajanje finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v obdobju 2009-2014.

Kot so pojasnili na spletni strani službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, gre za sporazum med Islandijo, Kneževino Liechtenstein, Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo. V obdobju 2009-2014 naj bi Slovenija preko omenjenih sporazumov dobila skupno 26,9 milijona evrov, od tega 12,5 milijona evrov iz Finančnega mehanizma EGP in 14,4 milijona evrov iz Norveškega finančnega mehanizma, kar je približno 40 odstotkov več sredstev, kot v prejšnjem obdobju. Splošni cilj izvajanja obeh mehanizmov je, po njihovih besedah, prispevati k zmanjšanju ekonomskih in socialnih razlik v evropskem gospodarskem prostoru, so še zapisali.

Njegovo visočanstvo Kralj Harald V norveški, se je rodil 21. januarja 1937 v Skaugumu blizu Osla, kot edini sin Prestolonaslednika Princa Olava, kasnejšega Kralja Olava V. Princ Harald je bil po 567 letih prvi prestolonaslednik rojen na norveških tleh. Kljub temu da je imel dve starejši sestri je norveška ustava do leta 1990 predvidevala, da je prestolonaslednik vselej moški.

Njegova rosna leta je zaznamovala nemška okupacija Norveške 9. aprila 1940, ko je z materjo Princeso Märtho najprej prebegnil na Švedsko od tam pa v Združene države Amerike. Na Norveško se je vrnil leta 1945 po razglasitvi miru.

Šolanje je opravljal v rednih šolah, saj so želeli, da naveže pristen stik s svojim ljudstvom. Po končanem osnovnem izobraževanju je vstopil v vojaško akademijo, kasneje pa študiral sociologijo, zgodovino in ekonomijo.

Leta 1957, ko je umrl njegov ded Haakon VII. in je njegov oče postal kralj Olav V., je Harald postal Kronski princ in regent očeta. Ob prisotnosti njegove žene Kraljice Sonje je zaprisegel in bil kronan leta 1991. Za geslo si je, tako kot njegov ded in oče, izbral, vse za Norveško. Kljub temu, da je po norveški ustavi vloga kralja predvsem reprezentativna, je Harald general norveške vojske in zračnih sil ter admiral mornarice, imenuje premiere in potrjuje vse nove zakone. Poleg sprejemov in potovanj veliko časa namenja svojemu ljudstvu, ki ga s kraljico tudi obiskujeta. Je športni navdušenec, lovec in aktivni ribič. Je ekolog in človekoljub. Za svoje delo pa je prejel že mnoga mednarodna priznanja in odlikovanja.

Pregled monogramov zadnjih norveških kraljev

Angleži pa so ob priložnosti kraljevske poroke izdali tudi prestižen kilski kovanec s podobama mladoporočenca, ki je bil nakovan v skromni nakladi 40 kosov. Kovance so izdali tudi ob oznanitvi njune zaroke, ki je bila 16. novebra leta 2010.

Postavitev, ki je na ogled v vhodni avli Narodne galerije na Prešernovi 24 v Ljubljani, predstavlja le del širokega opusa Miljenka Licula. Poleg vsem dobro znanih tolarskih kovancev in bankovcev, evrskih kovancev, znamk in mnogih drugih zanimivosti, ki jih krasijo njegova dela, na razstavi brez dvoma ne gre spregledati rezervnih bankovcev. Ppripravljeni so bili za slučaj vdora v slovenski finančni sistem. Ker so slednji redko postavljeni na ogled, si razstavo brez dvoma velja ogledati. Zanimive so študije Licula, s pomočjo katerih je nastajala končna oblika slovenskega denarja, tako tolarskega, kot tudi evrskega. natančno oko se bo brez dvoma ustavilo pri mnogih različicah in idejah, ki niso bile realizirane, so pa razstavljene.

Januarja 2012 bomo praznovali desetletnico uvedbe evrskih bankovcev in kovancev. Ob tej priložnosti bodo vse države članice evrskega območja izdale priložnostni spominski kovanec, ki bo imel skupno podobo na nacionalni strani. Enako je bila obeležena tudi petdesetletnica Rimske pogodbe in desetletnica Evropske monetarne unije.

Državljani držav članic evrskega območja, ki bodo konec leta 2011 stari najmanj 12 let, lahko na spletišču Evropske komisije (EK) objavijo svoj predlog spominskega kovanca. Z oblikovno zasnovo morajo ponazoriti enotno valuto in njene prednosti. Oblikovno zasnovo lahko predložite z elektronsko predlogo, ki jo prenesete s spletišča EK. Med tritedenskim tekmovanjem, ki se bo začelo konec aprila, lahko predložite samo en predlog.

Državljani države članice EU z evrsko valuto oziroma prebivalci te države bodo zmagovalca izglasovali med kandidati, ki jih bo izbrala strokovna žirija. Spletno glasovanje bo potekalo tri tedne v juniju, zmagovalni predlog pa bo objavljen 30. junija. Zmagovalni spominski kovanec bo izdalo vseh 17 držav evrskega območja v začetku leta 2012 in bo uporabljen na milijonih evrskih kovancev v obtoku, zmagovalec pa bo prejel tudi dragocen zbirateljski komplet evrskih kovancev. Informacije o začetku tekmovanja bodo objavljene na spletni strani EK.

Sicer pa evro uporablja več kot 330 milijonov ljudi v 17 državah EU. Skupna valuta omogoča lažjo primerjavo cen med državami ter lažje potovanje in trgovanje, saj menjava denarja ni več potrebna in ni več nihanj menjalnega tečaja. Evro zahteva tudi trdne ekonomske in finančne politike, so še zapisali na spletni strani EK.

Opis priložnostnega motiva kovanca:

Motiv na levi strani prikazuje podobo Franca Rozmana – Staneta. Na njegovem spodnjem delu je upodobljena zvezda, simbol gibanja kateremu je pripadal. Spodnji in zgornji del desne strani kovanca razmejuje napis „SLOVENIJA“. Pod napisom je navpično navedena letnica „2011“. Na zgornjem delu se navpično, en ob drugem, nahajajo napisi „FRANC“, „ROZMAN“ in „STANE“, vodoravno pa ena pod drugo letnici „1911“ ter „1944“.

Na kolobarju kovanca je dvanajst zvezd evropske zastave.

Člani društva so na svojem rednem občnem zboru potrdili poročila za preteklo leto, ki jih sicer člani lahko na vpogled dobijo pri tajnici društva. Dogovorili so se, da želijo v letu 2011 poleg rednih mesečnih srečanj in udeležbe na Collecti pripraviti vsaj dve tematski srečanj ter izpeljati strokovno ekskurzijo v tujino.

Občni zbor je potrdil predlog upravnega odbora, da članarina v letu 2011 ostane nespremenjena. Za odrasle znaša 20 evrov, za šoloobvezne otroke do dopolnjenega 15. leta starosti 10 evrov. Plačilo članarine bo možno opraviti na Collecti, lahko pa ga opravite tudi preko elektronskega bančništva ali s plačilnim nalogom. Spodaj objavljamo podatke potrebne za nakazilo in vzorec izpolnjene položnice. Rok plačila članarine je 31. marec 2011.

Opis priložnostnega motiva kovanca:

V osrednjem delu kovanca je upodobljena rastlina rebrinčevolistna hladnikija. Na levi strani je pod rastlino v loku napisano ime „HLADNIKIA PASTINACIFOLIA“.

Okrog slike je v krogu legenda „SLOVENIJA 2010. 200 LET. BOTANIČNI VRT. LJUBLJANA.“

Na kolobarju kovanca je dvanajst zvezd evropske zastave.

Razstava bo v prostorih Narodnega muzeja Slovenije – Metelkova, na Maistrovi 1 v Ljubljani (vhod s ploščadi Muzejske četrti), na ogled le do 30. maja 2010. Za obiskovalce bo odprta od torka do nedelje med 10. in 18. uro (ob ponedeljkih zaprto). Narodni muzej Slovenije sicer gostujočo razstavo pripravlja v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Sloveniji, WNA – Evropsko numizmatično asociacijo ter Banko Slovenije.

Festival prostovoljstva mladih, ki letos poteka med 19. in 25 aprilom, sicer poteka vsako leto po različnih krajih v Sloveniji. Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine "Anbot" Piran, sicer podobne sejme organizira običajno štirikrat letno, a tokratni bo še posebej zanimiv, saj ga pripravljajo ob prazniku mestnega zavetnika, svetega Jurija.

Opis kovancev

Sprednja stran: Leva tretjina kovanca predstavlja obris odprte knjige in okroglo ploskev zvitka. Beseda "EURO" je izpisana pokončno na meji z drugo tretjino kovanca. Nominalna vrednost "3", "30" oziroma "100" je izpisana v osrednjem delu kovanca. Nad številčno oznako vrednosti je ob zgornjem robu kovanca izpisana letnica "2010", pod njo pa napis "SLOVENIJA".

Hrbtna stran: Na levih dveh tretjinah kovanca je detajl fasade Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani z jonskim stebrom. Motiv se zaključi z obrisom odprte knjige, ki se na eni strani razvije iz okrogle ploskve zvitka. Na desni tretjini kovanca so ena pod drugo izpisane besede "LJUBLJANA PRESTOLNICA KNJIGE".

Vsi kovanci so okrogli in imajo valovito nazobčan obod.

Članarino lahko kdor želi poravna s pomočjo elektronskega bančništva ali na razstavnem prostoru številka 31, ker se nahajajo Evronumizmatiki. S slednjim boste prispevali k lažjemu delovanju društva. Svojo podporo lahko društvu izkažete tudi z nakupom majice, ki nosi njihov logotip. Seveda pa bo društvo veselo tudi vsakega novega člana.

Opis motiva: Kovanec obeležuje staro mestno jedro Córdobe, prvi španski kraj, ki je bil leta 1984 vključen na Unescov seznam svetovne dediščine. Prikazuje »gozd stebrov« v veliki mošeji - stolnici v Córdobi, ki je eden najpomembnejših in najstarejših primerov islamske umetnosti v Evropi. Mošeja je bila zgrajena med 8. in 10. stoletjem, pozneje pa posvečena v krščansko stolnico in večkrat zaporedoma preoblikovana. Kovanec je prvi iz nove serije posvečene španskim krajem vključenim na Unescov seznam svetovne dediščine. Od leta 2010 naprej bo kovanec v tej seriji izdan vsako leto.

Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih se odvija vsaki dve leti. Prvo je bilo leta 1972 v Planici. Prizorišče 21. svetovnega prvenstva je, že šestič v svoji zgodovini, ponovno Planica. To ni nič nenavadnega, saj je na svetu le pet letalnic, med katerimi je največja prav naša. Planica, dolina pod Poncami, je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp. Najbolj je znana po smučarskih skakalnicah in velja za zibelko smučarskih skokov in poletov. Vsakoletna tekmovanja za svetovni pokal so največja slovenska športna prireditev v dolini. Zgodovina smučarskih skokov v Sloveniji se uradno začenja s prvim prvenstvom leta 1920 v Bohinju. Še pred letom 1930 je prvo skakalnico dobila Planica. Stanko Bloudek je leta 1934 skonstruiral do tedaj eno največjih smučarskih skakalnic in leta 1936 je prvič v zgodovini človek s smučmi poletel prek 100 metrov. Leta 1969 je bila zgrajena planiška letalnica bratov Janeza in Vlada Goriška. Na njej so bili doseženi številni svetovni rekordi v smučarskih poletih. Planica s svojimi odmevnimi prireditvami ter svetovnimi rekordi v poletih prispeva k uveljavljanju slovenskega športa in prepoznavnosti slovenske države v tujini. Slednje je bil eden od vzrokov, da je Republika Slovenija odločila, da ob 21. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih izda zbirateljske kovance.

Na kovancih je na sprednji strani motiv stilizirane naletne steze, ki prehaja v črtovje vzgonskih vetrov, na hrbtni strani se motiv ponovi, nad njim pa se vzpenja iztegnjeno telo letalca.

Najvišji organ društva je na svojem tretjem rednem letnem občnem zboru sprejemal in potrjeval poročila za leto 2009 ter plan dela za leto 2010. V minulem letu smo se člani udeležili dveh večjih mednarodnih sejmov in sicer v Veroni in Berlinu. Zelo uspešno smo se kot društvo in numizmatični forum, prvič skupaj, predstavili na Collecti, kjer smo pridobili tudi nekaj novih članov in poznanstev. Poleg rednih mesečnih, smo organizirali tudi občasna menjalna in rekreativna srečanja. V manjših skupinah pa smo se tudi veliko neformalno družili. Članom društva smo ponudili abonma v San Marinu ter popuste pri različnih trgovcih, predvsem v času Collecte. Upravni odbor se je v preteklem letu srečal petkrat, po enkrat pa vsi ostali organi društva.

Ker je bil letošnji občni zbor volilen, so prisotni člani izvolili tudi organe društva. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen Matjaž Kukuruzovič, tajništvo so člani še za dve leti zaupali Špeli Filip, za finance pa bo še naprej skrbel blagajnik Sašo Štefanac. Kot člana sta bila v upravni odbor izvoljena še Valdij Peric in Matija Lešnjak. Člani so volili tudi volilno komisjo, nadzorno komisijo in člane častnega razsodišča. V vsakem od navedenih organov so trije člani. Za izvolitev vsem iskreno čestitamo in jim želimo čim bolj uspešno delo, da bi znali in zmogli svoje delo dobro opravljati in k sodelovanju pritegniti tudi ostale člane društva.

Pred novimi organi društva pa je kar nekaj načrtov in dela, ki ga brez podpore vseh članov ne bodo mogli uresničiti. Tudi letos osrednji dogodek predstavlja udeležba na 4. mednarodnem sejmu zbirateljstva Collecta, ker se bomo predstavili z razstavo evrskih srebrnikov in ponudbo viškov članov društva in spletnega foruma. Obuditi želimo tematska srečanja, ki so v preteklosti že potekala, ter pripraviti za člane nove ugodnosti. Med slednje brez dvoma sodi tudi nov napovedni koledar vgrajen v spletno stran pod zavihek . Še vedno ostajajo na programu redna srečanja, čeprav je udeležba na njih nekoliko manjša kot v preteklosti. Upamo, da jih bo organizacija vsebinsko obarvanih srečanj poživila. Med posebnimi nalogami pa še vedno ostaja nadgradnja obstoječe spletne strani in kataloga, zato je vsakdo, ki je kakorkoli pripravljen sodelovati toplo povabljen.

Občni zbor je potrdil predlog upravnega odbora, da članarina v letu 2010 ostane nespremenjena. Za posameznike znaša 20 evrov, za šoloobvezne otroke do dopolnjenega 15. leta starosti pa 10 evrov. Plačilo članarine bo možno opraviti na Collecti, lahko pa ga opravite tudi preko elektronskega bančništva ali s plačilnim nalogom. Spodaj objavljamo podatke potrebne za nakazilo in vzorec izpolnjene položnice. Rok plačila članarine je 31. marec 2009.